Ko se pogovarjam s prijatelji, me kar malo postrani pogledajo, ko omenim; z družino gremo v Celovec na kavo. In to z družinskim električnim vozilom.

Meni se to zdi popolnoma normalno, pa slišim komentarje – vmes je Ljublej (precej dolg hrib, ki naj bi izpraznil zaloge energije), pa preko 150 km je tja in nazaj, zunaj je -2 stopinji…

Pravzaprav se takšne poti lotimo popolnoma preprosto – preverimo stanje zaloge energije in štartamo. Med tiho vožno z aktivnim tempomatom pri 100 km/h v lepem vremenu opazujemo Karavanke, ki nas premljajo z desne. Krvavec nas pričakuje ob drugi priložnosti, ko bo več snega. Do Tržiča, kjer se konča avtocestni del poti, smo porabili morda 5 minut dlje kot bi z bencinarjem ali dizlom. Vzpon nas ne skrbi, saj imamo še več kot 3/4 zaloge energije na razpolago za premagovanje višinske ralike. Na vrhu smo pri 50% zaloge,…

nadaljevanje sledi…